Kompleti za slikanje po številkah Utagawa Hirošige

Slikanje s pesnikom japonskih pokrajin

Kompleti za slikanje po številkah Utagawa Hirošige vas popeljejo v svet enega največjih mojstrov japonskega barvnega lesoreza. Vsako oštevilčeno polje postane tiha študija linije, ploske barve in spreminjajočih se vremenskih razpoloženj. Ti kompleti Hirošigejeve pokrajine ukijo-e spremenijo v dostopne ustvarjalne projekte, ki jih lahko dokonča vsakdo.

Hirošige (1797-1858) se je rodil v Edu, današnjem Tokiu, učil pa se je pri umetniku ukijo-e Utagawi Tojohiru. Zaslovel je s svojimi pokrajinami, najbolj znani seriji pa sta Triinpetdeset postaj ceste Tokaido in Sto znamenitih pogledov na Edo. Ostal je v spominu kot umetnik, ki je poezijo našel v dežju, snegu, mostovih in popotnikih na cesti.

Jezik lesoreza

Lesoreze ukijo-e je ustvarjala skupina ljudi. Umetnik je naredil osnutek, rezbar je izrezal lesene bloke, tiskar pa je nanesel barve. Rezultat so jasne oblike, ostre obrisi in gladke barvne površine, zato se te podobe tako dobro prenesejo v slikanje po številkah.

Ob delu s kompleti za slikanje po številkah Utagawa Hirošige boste opazili, koliko je dosegel z omejenim naborom ploskih tonov. Mehki barvni prehodi na nebu in vodi namigujejo na razdaljo in vzdušje. Krepke oblike v ospredju uokvirijo prizor. Ko zapolnjujete eno polje za drugim, začnete videti, kako lahko preprosta razporeditev barv učinkuje globoko in živo.

Hirošigejevo delo so občudovali tudi daleč zunaj Japonske. Vincent van Gogh je leta 1887 naslikal kopiji Nenadnega naliva nad mostom Šin-Ohaši in Atake ter Slivovega parka v Kameidu, Claude Monet pa je zbiral japonske grafike, med njimi tudi Hirošigejeve. Ko slikate te prizore, se pridružite dolgi vrsti umetnikov, ki so se učili iz njih.

Dež, mostovi in cvetje Eda

Številni kompleti v tej zbirki izhajajo iz serije Sto znamenitih pogledov na Edo, nastale v zadnjih letih Hirošigejevega življenja. Nenaden naliv nad mostom Šin-Ohaši in Atake (1857) napolni nebo s temnimi oblaki in poševnimi črtami dežja, medtem ko ljudje hitijo čez most. Slivov park v Kameidu (1857) postavi krepko vejo slive prav v ospredje, tako da vrt zagledamo skozi njo.

Orel nad Fukagawa Susaki (1857) sledi ptici, ki kroži visoko nad obalo. Vrt irisov v Horikiriju (1857) slavi cvetoče irise, Javorji pri Mami (1857) pa žarijo v jesenskem listju. Bobnasti most v Megurou in grič ob sončnem zahodu (1857) združuje obokan most in pobočje ob koncu dneva.

Znotraj svetišča Kameido Tendžin (1856) in Tempelj Kinrjuzan v Asakusi (1856) nas popeljeta k svetim krajem Eda, kjer si arhitektura in sezonske barve delita okvir. Skupaj ti kompleti ponujajo prijeten sprehod po mestu in njegovih letnih časih.

Ob cesti Tokaido

Štirje kompleti v zbirki potujejo po cesti Tokaido, ki povezuje Edo in Kjoto, v podobah iz let okoli 1833 do 1834. Šono, beli dež je eden najbolj občudovanih prizorov, s popotniki, upognjenimi pod plohom, in bambusom, ki se ziblje v vetru. Hakone, jezero vam ponuja strme, razgibane skalne tvorbe nad mirno vodo.

Hara, gora Fudži zjutraj prikazuje veličastno goro, ki se dviga nad pokrajino. Jui, vrh Satta se z visoke poti ozira proti obali. Vsak prizor učinkuje kot trenutek na dolgem potovanju, slikanje pa je odličen način, da se upočasnite in opazite vsako podrobnost.

Meditativni ritem ukijo-e

Slikanje Hirošigejevega prizora ima posebno umirjenost. Oblike so jasne, barvne površine velike, kompozicije pa vaše oko vodijo po enakomerni poti. Tudi deževni in vetrovni prizori prinašajo občutek reda in tišine.

Zapolnjevanje oštevilčenih polj postane nežen ritem. Delate od enega predela k drugemu in podoba se počasi prikazuje, podobno kot takrat, ko je tiskar enega za drugim pritisnil bloke. Mnogim se zdi to idealno za sprostitev po napornem dnevu.

Nasveti za slikanje Hirošigeja

Začnite tako, da preberete navodila in razvrstite barve. Velike površine neba, vode in tal so dobro izhodišče, saj hitro dvignejo samozavest. Fine podrobnosti prihranite za konec.

Za mehke prehode na nebu in vodi slikajte sosednja polja, dokler je barva še rahlo vlažna, robove pa rahlo zmehčajte s čistim, vlažnim čopičem. V prizorih, kot je Šono, beli dež, uporabite najfinejši čopič za tanke poševne črte dežja in jih vlecite enakomerno in samozavestno. Vsako plast pustite, da se posuši, preden slikate ob njej, da ostanejo ostri obrisi čisti.

Občasno stopite korak nazaj od platna. Tako kot izvirni lesorezi se tudi te podobe najlepše združijo, ko jih opazujete z razdalje.

Mojstrovina v vašem domu

Hirošigejevi lesorezi imajo grafično moč, ki čudovito učinkuje na steni. Dokončan Slivov park v Kameidu lahko dnevni sobi doda krepko energijo, Hakone, jezero ali Hara, gora Fudži zjutraj pa spalnici ali delovni sobi prineseta zasanjan, miren pridih.

Preprost okvir iz naravnega lesa ali črne barve poudari barve. Nekaj boste ustvarili z lastnimi rokami, navdihnjeni z umetnikom, katerega pokrajine so tudi po skoraj dveh stoletjih še vedno sveže.